nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Mambo tisočletja je namreč tehno film v pravem pomenu besede, preseneča pa prav dejstvo, da je podvig uspel režiserju, čigar filmi se nikoli niti približali niso vprašljivemu pojmu »sodobnega« kina, ki se naslanja na smernice modernih tehnologij, mode, glasbe in kar je ostalega.
Mambo seveda ni tehno film po tematiki - orisovanju taipejske klubske scene, praznega, odsotnega življenja mladih, množičnega konzumerizma itd. -, temveč po Houjevi režijski metodi, ki deluje po principu tehno glasbenika oziroma didžeja, njegovega obsesivnega, konstantnega, monotonega ritma, v katerega se potopi poslušalec, v našem primeru gledalec. Mambo je emocionalno skoraj letargičen film, čustveni registri komajda kaj zavibrirajo, saj film svoje karte porazdeli med minimalistično tehno melodijo in monoton ritem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani