nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Dober gledališki spomin je v produktivno pomoč, v uvodu v knjigo pa nakaže tudi nekaj zanimivih, morda kasneje premalo razvitih teoretskih izhodišč (omemba »korunovskih« paradoksov, nekaj »slogovnih« konstant njegove poetike itn.).
Več teoretskih zastavkov, ki kažejo možnosti nadgradnje temeljne preglednosti Korunovega režijskega opusa, najdemo v prispevku in sodobna tuja dramatika: teoretski aparat, težnja po sintetiziranju, spraševanje o estetskih konstantah, nujno uvrščanje v kontekst itn. - vse to so iztočnice, na katerih bi lahko temeljila »drugotna« Korunova monografija, manj temelječa na »spominskem« gradivu in pristopu (mlajši avtorji imajo praviloma to »prednost«, da velike večine obravnavanih predstav niso videli in jih morajo obravnavati iz drugačnih izhodišč) in naravnana bolj gledališko teoretsko. Najpomembnejša prispevka v zborniku pa se zdita že omenjeni in razprava Korunovo gledališče v gledališču.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani