nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Kot da bi se tudi, ki je zavračal domorodno logiko ideološkega kolektivizma, zaustavil ob nacionalnosti kot kljub vsemu pomembni obliki kolektivne zavesti. Kot da bi na območju nacionalne identitete postavil zadnjo barikado zoper slutnjo samote potrošniškega sveta, kot da bi komunitarni vzgib vzplamtel v oživljanju pojma, ki ga je poprej dvomeči ratio skorajda docela spodjedel. Ni zadosti, če smo odprti, važno je tudi, da vztrajamo v svoji zakrknjenosti, ni zadosti, če smo kozmopolitski, vztrajati moramo do nesmisla na svoji specifičnosti, ni zadosti, če razvijamo svoje moderne institucije, treba je ohranjati vse čudne in negospodarske izraze naše avtohtonosti, ni zadosti, če se trudimo hiteti v korak s časom, trdoglavo se moramo pri tem držati svoje zgodovine - biti moramo to, kar smo hoteli biti in na kar nas je usoda obsodila - čudni, na nepravem koncu zrasli spaček -.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani