nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
se je vedno bolj istovetil s, ki ga je v svojih slikah na koncu upodabljal že kot drevo ali gozd, skoraj kot fantazijski privid in abstraktni simbol. je bil za simbol življenjske filozofije, vprašanje smisla bivanja, onstranstva, v katerega umetnik sicer ni verjel, ni pa ga ontološka dimenzija življenja pustila neprizadetega, tako kot ne more mimo temeljnih vprašanj noben velik umetnik. Najbolj pretresljiv je pri motiv mrtvega, kot ironija in absurd življenja: zakaj si na svetu, poln stisk, dilem, želja, upanja, ustvarjanja, če se s smrtjo vse konča?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani