nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Nekoč študent medicine, ki pa ni prenesel pogleda na kri in seciranje človeškega telesa, je ohranil distinkcijo med umom in telesom; po medicini je presedlal na primerjalno književnost. Njegova poezija je razdeljena na sedem ciklov; prevladuje antropocentrična podoba sveta, intimistična, celo prvoosebno izpovedna, marsikje vpleta svoje »medicinske izkušnje« (Zakaj človek molči, Kako je z zdravjem, Venus faktor, Nič več o vidu, Rdeče krvničke, Koencima, Krpar) ali jih nadgrajuje s filozofskimi spoznanji (Teorija o nezavednem, Domislica ali pogoj, Odgovor vrtanju, Moj guru) do vprašanj o bistvu jezika ali poezije (Manjkajoča kitica,, Tvoja enciklopedija, Razrešitev). ni pesniški modernist, še manj larpurlatist, v koncepciji svoje poezije je približno razpolovljen na svobodni verz in pravilne kitične forme, ki pa so vendarle v manjšini, kar pomeni, da mu je izpoved primarna; oblika je posledica tistega, kar hoče povedati. M. Z.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani