nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Dovolj zapletena dramaturška struktura torej, v uprizoritvi v režijskem smislu ne dovolj premišljena in ritmično oklevajoča, ki pa ponuja hvaležne igralske naloge, s katerimi jo je mogoče ob ustreznem angažmaju tudi dovolj učinkovito razplesti. To je v uprizoritvi v Mali drami najbolje uspelo kot Finidori, ki je od vseh figur pravzaprav tudi najbolj »stabilna« (čeprav vedno bolj opita): po svoje vdana in po svoje zatrta žena uspešnega znanstvenika, edina od figur z občutkom za vsakdanji detajl, v vsaki od treh verzij ujeta v polnem in domala karakternem igralskem trenutku. Njen mož Finidori v izvedbi je kot lik že bolj »spremenljiv«, čeprav igralsko vselej zanesljiv: sprva dobrodušni in naklonjeni znanstveniški »kolega«, na koncu akademsko hladni »predstojnik«, karakterno znižan v prizorih koketiranja s Sonio; stalen v svoji nesamozavesti in izgubljenosti, čeprav na koncu (samo na videz) suveren in najden, je kot, igralsko še najbolj »relativna« je kot odvetnica Sonia,
izrazita v rezkih in ostrejših, preveč deklarativna pa v rezonirajočih delih svojega nastopa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani