nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Enako zvijačo je uporabljala na filmu, zmeraj je znala spodbuditi fantazijo svojih režiserjev in občinstva, ne da bi jo bile pogoltnile ali načele njihove želje. Démy je iz nje naredil krhki predmet poželenja v Cherbourških dežnikih, Roman v Gnusu (1965) mlado žensko, ki jo lastni strahovi in hrepenenje pritirajo v psihozo, stari Buñuel ji je dal vlogo hladne meščanske svetlolaske v Lepotici dneva, ki išče tolažbo za svojo nesrečo v bordelu. Novejše vloge v Tatovih Andréja Téchinéja (1996), Plesa v temi Larsa von Trierja (2000) in 8 žensk Françoisa Ozona, ki je tudi že v naših kinematografih, kažejo, da še zmeraj zna izbirati najboljše režiserje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani