nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Priimka demonično srhljivega Natanaelovega preganjalca iz otroštva (advokata in alkimista Coppeliusa) in iz študentskih let (prodajalca tlakomerov in optičnih pripomočkov) pa je pomenljivo izpeljal iz italijanske besede »coppo« - očesna votlina.
Negotovo in mučno lovljenje znosnega ravnotežja med videzom in resničnostjo, svetlobo in temo, razumom in brezumjem, ljubeznijo in sovraštvom, okoljem in lastno zavestjo o njem ..., ki Natanaela od otroštva dalje kljub podpori in razumevajoči pomoči matere, ljubljene in prijatelja od znotraj napolnjuje s strahom, tesnobo in nemočjo ter ga pripelje na koncu do tragičnega samouničenja, je snov Omerzujeve meditativno upočasnjene, likovno in barvno nadvse asketske in mestoma tudi statične uprizoritve. Pisemski dialog med in Natanaelom, ki daje vsebinski okvir dogajanju, omogoča hipne časovne preskoke iz otroštva v študentska leta ter verjeten razvoj karakterjev tudi v tragičnem razpletu, je uprizorjen z dvema majhnima lutkama za mizicama
(od zadaj sta vódeni le roki s peresoma) na stranskih odrčkih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani