nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Eden poglavitnih razlogov, zakaj si je-Ranicki kot izjemno neugoden kritik, ki se je brez strahu loteval šibanja del tudi največjih pisateljev, prejemnikov prestižnih nagrad, kljub temu v nemškem literarnem prostoru pridobil izjemen ugled in avtoriteto, je verjetno prav v tem, da se je v svoji lastni kritiški praksi dosledno držal teh jasnih in brezkompromisnih načel, in jih tako pravzaprav najprepričljiveje potrdil. Drugi razlog je v njegovem nedvomnem pisateljskem talentu, ki se izkazuje v živahno razgibanem in sproščenem slogu, spet tretji nemara v njegovi simpatični sámokritičnosti, s katero prostodušno priznava, da se na negativne kritike svojih lastnih del kot avtor tudi sam odziva podobno kot njegovi »kritiziranci« (torej z zaničevanjem kritika). Prodornost in nepoljubnost njegove misli pa ne nazadnje potrjuje tudi to, da analize kritike, ki se sicer izrecno omejujejo na nemški kontekst, veljajo tudi širše (zlasti v vseh manj prijetnih potezah, ki jih poudarja nemški
kritik, tudi za).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani