nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Navaja, po katerem naj kritik, ki si ne upa zavzeti jasnega stališča, molči, Nicolaia, ki je mnenja, da zmotne sodbe kritike niti približno niso tako škodljive kot hvalnice, ki jih kritiki pojejo pisateljem, in končno Shawa, ki lakonično izjavlja, da je težko biti kritik in gentleman. Nemški kritik svoje stališče predstavi povsem jasno: »Vsaka kritika, ki zasluži ime kritike, je tudi polemika«, in: »Vsekakor pa je gotovo: kritik, ki nima poguma, da bi bil jasen, ki se boji, da bo veljal za nevljudnega, ki se izogiba jasnemu odgovoru in se skriva za dvoumne in raztegljive formulacije ... ta kritik je zgrešil poklic.« Kritik torej pravzaprav mora kritizirati, to pa ne zaradi svoje morebitne destruktivnosti, temveč ravno nasprotno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani