nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Oba očitno ne vesta dvojega: prvič, da mora ustavno sodišče sedaj rešiti prav vsako vloženo zadevo, pomembno ali nepomembno, resno ali neumno, in da bo zato zaradi obupne preobremenjenosti kmalu prav tu nastalo najhujše ozko grlo našega sodstva - in da bo zaradi teh zaostankov država kmalu začela plačevati prizadetim občutne odškodnine, na katere bo »obsojena« v Strasbourgu. Nemške izkušnje z enakim problemom vsaj meni jasno kažejo, da je nemška pot (občasni poskusi delnega razbremenjevanja) pot, ki ne pripelje nikamor - edina rešitev je uvedba ameriškega modela, kjer država svojim devetim najboljšim pravnikom zaupa, da bodo izmed tamkajšnjih 5.000 letnih vlog (ali pri nas 1.000) sami izbrali sto ali dvesto najpomembnejših in jih res kvalitetno rešili, na vse druge jim pa niti odgovoriti ni treba. Brž ko bi se zahtevalo utemeljevanje vsakomur, zakaj njegova vloga ni bila sprejeta, bi bila stvar že izgubljena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani