nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Predstava je tako sama po sebi konstruktivistični stroj, v katerem tako besedilo (tukaj deluje bolj kot v nekaterih Draganovih prejšnjih obredih) kot mizanscena, v povezavi z vizualno in prostorsko opremo predstave (domišljeno v delavnici s sodelavci) ter njenim zvokom (), učinkuje kot usklajen mehanizem, z nekaj prostega teka morda samo v zadnjem delu.
Vprašanje o umetnosti, ki ga zastavlja uprizoritev, pri Živadinovu ni samo stvar estetike, temveč zlasti filozofije eksistence in (njene) metafizike. Supremat je tako predstava o poslednjih rečeh, veri, smrti, koncu sveta in bogu, in na vse te manifestativne iztočnice ponuja tudi povsem nedvoumne replike: vera v umetnost je absolutna in univerzalna, »gravitacija nič« kot njen elementarni algoritem je v njej »logično« (in igrivo) podaljšana v formulo o »obstoju«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani