nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
V nasprotju z utečenim mnenjem, da ima vsako verovanje svojega nosilca, avtor postavlja pred nas prav verovanja brez nosilca, brez subjekta; v nasprotju z mnenjem, da vednost opravi z neutemeljenim verovanjem, nam avtor kaže verovanja, ki vztrajajo kljub boljši vednosti, v nasprotju z njo in ki jih vednost celo krepi; v nasprotju z mnenjem, da so zavezujoča le verovanja, ki jih vzamemo za svoja, gre tukaj za verovanja, ki so strukturno pripisana drugim in ki jih držimo na distanci, vendar nas kljub temu ujamejo; verovanja, ki se jih ne zavedamo, jih nemara sploh ne opazimo, a vendar delujejo, in katerih vsebina nam uhaja. Tako je mogoče vzpostaviti ključno razliko, kjer na eni strani stoji vera, torej ona oblika verovanja, ki jo vzamemo nase, se z njo zavestno ponašamo in jo pripnemo na svoj jaz - tu gre za vero v smislu veroizpovedi (Bekenntnis), prepričanja, svetovnega nazora ipd. Na drugi strani pa stojijo verovanja (v množini), kjer je vera prej
prazna vera, torej praznoverje (Aberglaube) in v katerih se kot subjekti ne moremo prepoznati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani