nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Kod Mesarićeve režije, vpete v historični kontekst, je objektivni realizem, podprt z doziranim karikiranjem - v tem se solidno znajde melanholično razigrana; je bledi, tehtajoči prometej ognja proti leglu »zavezovalcev čevljev«; grobijanski Grozd, ki rentači čez vse, pa v drži »tuđmanovski«. Drugam, v grotesknost po sili, v nevrotično gibanje spastika, nese, ki v predstavi učinkuje kot tujek. In čeprav si je to korektno narejeno predstavo, ki v rešitvah beži od stičnih točk z modernejšo gledališko senzibiliteto, težko zapomniti po čem ostrem ali ščegetavem, je njena sporočilna srž (tempirana na predvolilni čas) jasna: pomislek ob sleherni (ne le politikantski) besedi, ki bobni naokrog.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani