nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
V petdesetminutnem, zelo dobro strukturiranem solu Self-Unfinished je v tišini osredotočen na telesno morfologijo (pesem se zasliši šele na samem koncu med koreografovim zapuščanjem prizorišča). Na začetku njegovo telo učinkuje kot biološki stroj, kar doseže z odlično izvedbo, a idejno vendarle precej enostavnim posnemanjem gibov in zvoka kakega viličarja, temu pa sledi hoja naprej, ki vsebuje gibalni vzorec vzvratnega premikanja. V osrednjem, tudi najbolj zanimivem delu, zlasti zaradi avtorjeve osupljivo natančne izvedbe, pa z uporabo oprijete dolge črne obleke - ki bolj kot kostum rabi kot rekvizit - telesno morfologijo učinkovito razvija skozi nerazpoznavne forme; tako s sočasno hojo z nogami in po rokah proizvede učinek, kot da bi pred nami komunicirali dve brezglavi telesi, v naslednjem prizoru pa z golo, proti stropu štrlečo zadnjico in s premikanjem rok na način, da gledalec dobi vtis, kot da gleda premikanje nog, ustvari spet še en drugačen, nekakšen etejevski
oziroma mutiran organizem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani