nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ta prehod pa je spet mogoče povezati s Schopenhauerjevo tematizacijo sočutja kot pogojenega z občutenjem enosti vseh ljudi v isti volji; pomeni namreč, da se »posameznik že počuti kot del grešnega človeštva in s tem izstopa iz predhodno prikazanih individualnih prošenj«.
Drugo poglavje (nekoliko presenetljivo) pokaže, da je »klasična« evropska filozofska tradicija od predsokratikov do Kanta za antropološko etiko sočutja pravzaprav obrobnega pomena. Nekateri - Platon, Seneka, Spinoza, delno tudi Kant (gotovo pa bi sem sodil tudi Nietzsche) - sočutje celo zavračajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani