nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Stalno omizje je tu zasedal Fulvio Tomizza, še vedno prihajata Magris in Giorgio Voghera. Midva se, kako preroško, nevede usedeva pod velikansko fotografijo morja in govoriva o - morju (in tistem »onstran« njega), (mestu na robu sveta), zamejstvu (besedi, ki mu ne pomeni nič), o življenjski poti, ki ga je iz pripeljala v Ljubljano in spet nazaj (»neverjetna zel je upanje«). Po osmih pesniških zbirkah (Morje brez obale, 1963, Pesmi in zapiski, 1969, Tržaške pesmi, 1974, Pričevanje, 1976, Selivci, 1977, Odseljeni čas, 1990, Riba kanica, 1991, Pomol v severno morje, 2001), velikem številu otroških del in besedil popevk (njihov kruh, tantieme, pravi, uživa še danes) je pred kratkim pri Založbi Mladinska knjiga dobil še antologijsko knjigo -
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani