nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Mlada hrvaška avtorica, ki ji disciplinirano in brez težav sledi mlada ekipa MGL (pri tem ji je v veliko pomoč posrečen prevod), vse omenjeno izpelje nadarjeno, lucidno, dvoumno in z izjemnim posluhom za detajl, dramaturško funkcionalno (pripoved se izmenjuje z dialogom, aktualni dogodki z retrospektivami) in z nestereotipno zaključno poanto: kar ostane, je preprosto človeško dejanje, ki protagonistoma ponudi odprto možnost bližine, ki pa si jo bo treba - vsakokrat znova - šele priboriti.
Med »m/ž« fantazijami, fikcijami in fiksacijami se ob asistenci režiserja - nastop obeh igralcev je očistil odvečnega in ju soočil zgolj s tistim, kar je za uprizoritev bistveno - uspešno prebijata zgovorna in Tič. Ona je vsa tu, zdaj jasno in razločno pove, kaj bi rada, zdaj izgubi tla pod nogami in jo zanese v (tipični ženski?) negativizem; zdaj si želi odgovora na bistveno vprašanje (eno samo je), zdaj od velikih reči zaide v »nepomembne« (a tako ljubke) podrobnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani