nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
To je bilo v časih, če verjamemo slavni pripovedovalki Šeherezadi, ko so še živeli kralji, ki so ljubili reveže in prosjake ter bili dobrotljivi do svojih podložnikov, to so bili časi, ko so avtorji kuharic še smeli vedeti, da so prehranjevalni užitki popolni le takrat, kadar je poleg izvrstnih jedi poskrbljeno tudi za izbrano pijačo in obleko, za prilagajoče se dišave in glasbo ter za kanček erotike. Hrana, je jasno postavil Al Bagdadi, avtor kuharice v 13. stoletju, je sicer najbolj žlahtna in najbolj pomembna med vsemi temi radostmi, vendar sama ne prinese pravega veselja.
Znanstvenica v knjigi Okus po timijanu (A Taste of Thyme, urednika S. Zubaida in R. Tapper, Tauris Parke, London, 2000) pravi, da so avtorji srednjeveških perzijskih in arabski besedil o prehrambnih navadah pri pisanju pogosto upoštevali dejstvo, da prehrana ne more biti edini in izključni vir zadovoljstva ter naslade.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani