nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
S tem pismom želim opozoriti na dejstvo, ki ga nihče noče opaziti, namreč na žalostno stanje, v katero so pahnjeni najšibkejši člani naše družbe, še zlasti tisti invalidi in/ali bolniki in/ali ostareli, ki so nemočni, ki nimajo svojcev, ki bi jim mogli ustrezno in učinkovito pomagati, in ki nimajo denarja, da bi pomoč najeli in jo plačali (saj danes se za denar skoraj vse dobi, le imeti ga je treba). Tem ljudem ne bi pomagali niti še tako socialni in humani zakoni, dokler je v praksi tako, da do raznih pravic, ugodnosti, dodatkov in pomoči pridejo predvsem tisti, ki vedo, na katero kljuko je treba pritisniti, ki imajo zveze in poznanstva ter sredstva za podmazanje tega našega škripavega birokratskega kolesja. Tisti pa, ki nikamor ne more, ki nima nikogar, ki bi lahko zanj kaj storil, in ki nima sredstev za podmazanje, tisti pa ostane brez vsega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani