nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ko se je človek mojega pesnika nedavno voljno in spodobno udeleževal počastitvenih obredov, je vedel, da poprijema robec za notranjca in si zanj pivna z buče znoj; zanj sem, vseved, v intervjujih vehementno stresal modrosti - iz druge, neprave roke.
Če sem svojega pesnika ali nasiljeval ali incestoval z njim kot z od neba danim bratom, je zadnji čas sožitje zaobrnjeno zoper najino služno telo: človek čuti trpki dolg dvomov in vprašanj, a ne ve, ne kakšna je terjatev ne od kod ne v katerega pekla valuti. Od nizkih frekvenc nemira v domu človeka pesnik nima kje pisati; človek po drugi strani pesnika sumniči, da se je prav on skrivaj zadolžil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani