nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zagotovljeni sta svoboda tiska in svoboda radiodifuznega in filmskega poročanja.« 39. člen slovenske ustave je okornejši, ker ne razlikuje jasno med človekovo osebno pravico svobodnega izražanja (vključno tiskanja) ter svobodo tiska (svobodnim oziroma necenzuriranim delovanjem medijev), ki ni osebna pravica in je ustava ne zagotavlja vsakomur.
Toda svoboda tiska ni le razširitev individualne svobode, ampak je v praksi lahko tudi njena omejitev, ker omogoča nastajanje privilegijev. Obstaja bistvena razlika med osebno svobodo izražanja, ki jo posameznik lahko uresničuje povsem individualno (ko govori, piše, »tiska« letake ali komunicira prek interneta) in mu je osebno tudi zagotovljena (»vsakdo ima pravico...«), ter svobodo izražanja, ki jo posameznik lahko uresničuje samo v sodelovanju z drugimi in v odvisnosti od njih (npr. s tiskom, radiom, televizijo) in mu ne pripada osebno (»zagotovljena je...«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani