nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Verjetno ravno ta vkoreninjenost in brezdomnost napotujeta k dvema različnima rešitvama, k skupnosti in radikalnemu individualizmu, osvobojenosti, reduciranju in postopnem odvzemanju skupnosti; junakinja pri Žabotovi ve, kje je njen cilj, vendar ob postajah na poti po labirintu premišlja kot o stranskih rokavih, pri Milekovi se cilji meteorsko zableščijo in postanejo v hipu, ko se jim približaš, nevredni poti in vloženega truda, ne nujno fizičnega. Pri navzkrižnem branju imamo opraviti skoraj z eksemplom, z dvema martirijema, z Juliette in; na eni strani verujoča odprtost, ki poskuša slediti črki in v skladu s tradicijo vzpostaviti občestvo, v Razkriški epizodi in sicer tudi institucijam navkljub, na drugi hlastno presnavljanje, ki kulminira v bulimiji, v zavračanju presežkov. Junakinji zaznamuje predajanje zaljubljenostim, tako različnim, a pri obeh enako strastnih, enako brezpogojnih, z isto naslonitvijo na drugega, z isto močjo in bohotnim notranjim dialogom, ki jemlje razum in
dih - na eni strani Drugi kot arhetip, ki ga je treba iskati z introspekcijo, z branjem in razumevanjem njegovih zapisov in komentarjev, v kontemplaciji, na drugi kot predmet poželenja in v svojih približkih vzrok trebušnih centrifug in projekcij, v eno sprijet predator in plen, ki v intenzivnem odnosu preigrava za polnjenje manka potrebne vloge.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani