nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Solze naroda, bolje njegove vladajoče nomenklature (skoraj bi se mi zapisalo »aristokracije«, a te vsekakor nimamo, ker je pač nočemo imeti, imamo le slabo izobraženo in slabo vzgojeno, pohlepno nomenklaturo), pretakane zaradi »izgube« dežele, ki jo je imela vojska tega naroda dvakrat zasedeno in se je ta vojska obakrat izdajalsko umaknila, ne da bi bila premagana na bojišču, so solze ne resničnega, temveč plastičnega krokodila iz otroške igralnice, plavajočega v lavorju za umivanje nog. Kako malo je tej nomenklaturi za Koroško, kaže njen odnos do tistega dela dežele, ki je vendar del slovenskega državnega ozemlja (s čimer je očitno zanikana ideološka laž koroških brambovcev v Avstriji o »nerazdeljeni Koroški« kot rezultatu plebiscita iz leta 1920!), se pravi do Mežiške doline, dela Dravske in Mislinjske doline ter Jezerskega. Ne samo, da so ti kraji komunikacijsko skoraj odrezani od slovenskega središča, Ljubljana jim je pred tridesetimi leti odvzela prepotrebno mislinjsko
železniško progo; ljubljanski zamejenosti se niti do danes ni posvetilo, da resnost slovenske države stoji in pade z ustrezno upravno razdelitvijo na nižje državne enote, ki bi lahko vzdrževale stike in sodelovale s podobnimi enotami v Italiji in Avstriji, med temi enotami pa bi nujno morala biti Koroška, pa naj bi se imenovala dežela, krajina, pokrajina ali kakor koli že.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani