nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ko je Pogorelić izrazil žalostno ugotovitev, da se je ohranilo tako malo pianistov, nadaljevalcev izročila Lisztovega pianizma do danes, je posredno odgovoril na vprašanje, zakaj je izbral tak program: ker se osebno čuti odgovornega, morda kot eden poslednjih pianistov na svetu, ki vez z Lisztom še vzdržuje, čeprav je hkrati izrazil prepričanje, da so umetnostna znanja neprenosljiva.
V tej sli po lepoti, brezkompromisnosti in zvestobi zgodovinskemu pianizmu, zavedanju minljivosti živega izvajanja in zgolj »hieroglifskosti« notnega zapisa, če ga nihče ne zna danes oživiti, ter posledično »sodobnosti« vsega, kar izvajaš, ne glede na to, ali sta to ali Šostakovič, je Pogorelić brez dvoma vedno bolj osamljen (bojim se, da tudi nerazumljen) in hkrati velik.
Bushevi apostoli na zadnji večerji
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani