nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Pustimo zdaj ob strani zaljubljenost, tisto vnaprej pripravljeno hormonsko stanje, vzhičeno praznjenje žlez, ki se sproži kot nekakšen refleks, stereotipno, enako za vse, pri Mozartu kot pri Hitlerju, precej brezosebno skratka. Kar je precej drugače pri ljubezni, ki je zelo osebna odločitev o tem, da človek velik del svojih opravil, načrtov, pogovorov, gest, obredov, hranjenja, spanja, sanj ... naveže na določeno bitje ali stvar. Težko je reči, zakaj to delamo, ampak najbrž iz izkušenj ugotovimo, da nas nekaj bolj žene in nam daje več energije, če stvari ne delamo sami zase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani