nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Izvajalka je sama (osamljena bi bil izraz iz predračunalniške ere), vseskozi izjemno »zaposlena«, spremlja dogajanje okrog sebe in poskuša komunicirati s sostanovalci, skoznjo poteka fluid, ki ga razbiramo iz zapisovanja sanj ali nenehnega brisanja zapisanega, slišimo glasbo, ki jo ima očitno rada, spremljamo serijo »melanholičnih« izsekov iz njenega (?) življenja ipd. Pred nami je še vedno čuteče, misleče in sanjajoče bitje, ki pa je s svojo aktivnostjo že tako močno integrirano v tehnokulturni in tehnokomunikacijski splet, da se njena »osebnost« počasi izgublja, ali točneje: transformira v digitalni, »tehnokarakter«. Po eni strani nekdanja virtualnost na ta način ni več »virtualna«, ampak absolutno »resnična«, po drugi strani pa se izvajalkina »mobilna« dejavnost izkaže kot obupna statičnost, interpasivnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani