nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
V svoji knjigi ponuja nazorne in konkretne preglede oz. premisleke o tem odnosu, naniza pa tudi mnoge zanimive podatke, denimo, o cenah umetniških del znanih svetovnih umetnikov in določljivkah, ki jim jo postavljajo (denimo pripadnost trenutno modnemu umetnostnemu slogu, kot npr. informelu, popartu, opartu ipd., časovno zaporedje pri oblikovanju umetniškega kapitala, raznolikost uporabljenih sredstev ali prodajne cene, ki jo dela dosežejo v določenem času), o njihovih dohodkih (tako lahko npr. izvemo, da je imel Shakespeare znatne dohodke iz treh virov, da je bil Goethe z ekonomskega vidika izjemno uspešen pisec, pa tudi, da so bili pred dobrimi dvajsetimi leti v ZDA najbolje plačani umetniki igralci in režiserji, takoj za njimi oblikovalci in pisatelji, najmanj - a še vedno dovolj visoko - pa plesalci in koreografi), o (pretirani) ceni nekaterih kulturnih prireditev (npr. salzburški poletni festival) ipd.
Kultura in ekonomija sta soodvisni, njena razmerja pa
urejajo trije koordinacijski mehanizmi: tržni sistem, državni sistem in partnerstvo. O tem je na seminarju razmišljal ekonomist dr., ki je (slabo) institucionalno kombinacijo slovenske kulture spravil v formulo: neodgovorno financiranje (država financira in ne nadzira) + birokratizacija umetniške dejavnosti (državno financiranje in presoja programov).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani