nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tu gre za teme kot so, na primer, vprašanje režiserjeve (avto)poetike, posebnosti prevajanja za gledališče ali pa unikatna zagonetnost eksistence igralca, figure, s katero predstava stoji (ali, v manj srečnih primerih, pade). Režiserjev odnos do igralca - in obratno, kajpada - je običajno zgodba o potencialni krizi in grenkosladkih nihanjih. Möderndorfer pravi, da so igralci »krasni otroci, ravno prav infantilni, da so lahko strašno svobodni, in ravno prav občutljivi, da so lahko neskončno ustvarjalni«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani