nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
In tako naprej. Patetično simfonijo sem prvič doživel brez patetike, kot brezupno iskanje smisla, en sam krik (skladateljeve) razbolene duše, ki se za hip izvije k hlastni, evforični kljubovalnosti (fenomenalni elan tretjega stavka), preden začne krčevit zadnji boj z resigniranostjo. A ko izzveni sklepni pianissimo, se veliki tragični muzikalni kompleks, zgrajen z neopisljivo tonsko lepoto in izdelanostjo detajlov, agogičnim bogastvom (od komaj zaznavnih pregibov do močnih oscilacij, zlasti v Finalu) in absolutno napetostjo, po Gergijevovem še ne konča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani