nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zadnjič sem srečal na uličicah Tempel bara Zvoneta. Po ulici je prihajal mali mož z osivelo bradico, z olesenelim premikanjem glave, kot bi jo imel na žnurci, s hojo kot bi se lovil na palubi in z rokami, ki so iskale ravnotežje. Bila je tolikšna podobnost s slikarjem Zvonetom iz Ljubljane, tistim, ki pred seboj trdo udarja s palico in s tem opozarja one, ki ga ne bi radi srečali, da se mu umaknejo, da sem se spraševal, kje je pustil očala, zlepljena s selotejpom, ki tako neizbežno pripadajo ljubljanskemu izvirniku?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani