nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
A, začuda, deklarativnost (beri: neposredne izjave o »stanju duha« ob koncu stoletja v Črni gori) ne moti; največ zaslug za to ima nemara surova in stvarna režija Nicka Upperja. Ta vešče in domala neopazno kombinira naturalistične, ekspresivne (pooseblja jih figura vojnega invalida v izvedbi prepričljivega Srđana) in simbolno-aluzivne (najmočneje v simultani scenografiji z nekakšnimi (pre)nizkimi sobicami z integrirano lučjo) elemente v na trenutke divjo, na trenutke umirjeno, vseskozi pa sugestivno uprizoritev, ki ji morda na trenutke zmanjka ritma, zagotovo pa ne notranje, »ideološke« dinamike; in Upperjev pogled v fenomenologijo odpada (pri katerem sodelujejo še,, idr.) je provokativno zgovoren in gledalcu z drugega konca nekdaj istega sveta morda pripomore k temu, da neha obsojati in ga končno začne razumevati.
Po ponedeljkovi festivalski predstavitvi uprizoritve Grad vs. Juanna v režiji in produkciji Ex Ponta in PG iz Kranja (o njej smo že poročali po
premieri) je bilo v torek na ljubljanskem gradu mogoče doživeti novo odrsko repliko na Büchnerjevega Woyzcka po konceptu in v režiji hrvaškega ustvarjalca ter v soprodukciji St. Performingunit, Montažstroj Zagreb in Ex Ponto Ljubljana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani