nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Sintagma senzorialno gledališče (skupina, ki se pri nas načrtno ukvarja s to uprizoritveno prakso, se imenuje Senzorium) je pravzaprav paradoksna in je nemara najbolj zanimiva v dveh pogledih, ki ju še posebno izrazito izpostavlja zadnja »uprizoritev« te skupine z naslovom Sprehajalec grehov (njena avtorja sta in).
Mimo nekoliko pretencioznega naslova oziroma ideje (ki skuša problematizirati udeleženčev odnos do greha, najsi bo v moralnem, etičnem ali religioznem smislu) in na trenutke osladnega newagerskega duha uprizoritve se zdi najprej zanimiva - povejmo kar naravnost - taktilna erotična energija, spodbujena s »prizori« oz. dotiki, ki jih udeleženec doživlja z zavezanimi očmi. Pojem gledališča, ki izpostavlja gledanje kot temeljno spekulativno in perceptivno kategorijo, se v tej točki sprevrže v pojavno obliko performansa, ki izbriše mejo med »nastopajočim« in »gledalcem«; še več, celoten dogodek postavi v službo gledalčevega doživetja oziroma užitka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani