nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Čeprav je bil za mednarodno kulturno ponudbo in velik del domače medijske scene prvo ime slovenskega gledališča, je bil s svojo estetiko fascinacije osamljen pojav, ki je bil toliko bolj fascinanten, kolikor bolj je bil edini in sam. V resnici se zdi, da v njegovem primeru ni šlo samo za običajno konkurenčnost konceptov (in iz nje izvirajočih tihih avtorskih opozicij ali celo averzij), ampak je bil dosledno neorganski slovenski gledališki pojav, ki je bil tako impregniran s svojo enkratno specifiko, da so bile referenčne vibracije vnaprej izključene. Tako je laže pojasnljiv tudi njegov nenadni zaton; ni šlo samo za finančni kolaps, pač pa tudi za prvo in logično zasičenost s fascinacijo: tu je bila silovitost pojava pač v obratnem sorazmerju s potrebo po trajanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani