nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ves čas sem se čudil nad Pandurjevo obsedenostjo s Hazarskim besednjakom; ne gre za knjigo, ki bi jo prevevala orientalna čutnost in haremska štimunga, kar je velo iz Šeherezade, ne gre za besedilo, ki kar vre od podob kot Dantejeva Božanska komedija, ni nabito s tisto trpečo razčustvovanostjo, ki jo je parazitirala. Prej gre za roman, ki ni naracija, temveč v zunanji okvir - predstava je razumela, da nujno tudi že žanrski in zato konec speljala v izrazito lahkotnem, kabarejskem duhu, ki kot da odplakne precejšen del prej videnega napihnjeno vzvišenega - ujeta kopica zgodbic in anekdot in osupljivih primerjav in drznih fantastičnih dvigov. Predvsem pa je roman nastal v politično prekurjenih časih, ko se je kar tekmovalo, kdo je mišljen pod Hazarji, komu grozi izginotje, kdo je ogrožen od demokracije; ideja, da o ogroženosti velikih govori peklenšček v angleščini, se mi zdi v predstavi ena bolj duhovitih, predvsem pa bolj kot mestoma že skoraj žaljivo karikiranje ene od treh
strani v hazarski polemiki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani