nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Lahko le izražajo vsak svojo grozo. Vendar tudi glas, ki je v Marleaujevi predstavi edini, krhki nosilec individualnosti, na koncu utone v temi brezprizivne splošnosti, smrti, v katere predsobo je Maeterlinck postavil večino svojih dram.
Čeprav Marleau po lastnih besedah gradi predvsem na besedilu in je zanj bistveno iskanje pomena in smisla, je njegova predstava tipičen primer gledališča, kjer analitični pristop pripelje gledalca v slepo ulico oz. mu vsaj ne omogoči zapopasti njenega umetniškega presežka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani