nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ampak jaz imam srečo in verjetno nenevaren obraz.
Tako sem si rekla tistega večera, ko sem se - kot ob vsakem lepem večeru - odpravila proti Zagrajcu in še malo više, da bi se poslovila od dne skupaj soncem, ki bo počasi padalo v morje bližnjega zaliva. Potem sem šla počasi nazaj, z nekim posebnim mirom v sebi in z očaranostjo nad dejanjem, ki ni imelo nikakršne zveze s človeškim, vso predstavo sta naredila kar morje in sonce, in sem šla tako nazaj in skoraj prišla do vrtička s, kjer imam že tako vedno navado postati - od daleč vdihavati in občudovati, ko mi je naproti prišel šop sivke, za njo pa gospa z zamolklim toplim glasom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani