nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Nastopajočim pa omogoči tudi trenutke individuacije, kot npr. v enem najzabavnejših prizorov predstave, ko si vsak od plesalcev s slušalkami na ušesih in z discmanom v rokah popeva refren iz izbrane popevke. Z globoko zasidranostjo v pop koketira s postmodernistično poljubnostjo, vendar v trenutkih, ko prostor izprazni in povsem zatemni, hkrati seže nazaj v modernizem (popolno izginotje plesa) in naprej v »plesno« prihodnost, v kateri gledalca z minimal(istič)nim zunanjim impulzom obrne k samemu sebi. Kljub globalnemu občemu mestu, ki ga ponuja muzikalna kulisa, pa uprizoritev vendarle ne proizvede posplošujočega učinka, ampak seže v gledalčevo percepcijo ravno s svojimi parcialnimi, individualnimi potezami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani