nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Preveč očitnih in štorastih spodrsljajev je ostalo ob preobrazbi televizijske nadaljevanke v filmsko obliko; predvsem fragmentiranost in epizodičnost v prvi polovici filma, ki tako očitno štrlita iz Lyncheve generalne želje po »sanjski fluidnosti«, pa da ne omenjam nekaterih zvezdnikov B-formata, ki se pojavijo v enem prizoru, izginejo in se ne vrnejo več, likov, ki bi v nadaljevanju serije brez dvoma odigrali pomembno vlogo ( kot detektiv, Dan Hedaya kot gangster). Ostanejo nam dobre igralske kreacije, novi Lynchevi odkritji ( Harring in še posebej Naomi Watts) ter zlizane variacije na freudovsko psihoanalizo, Buñuela in Borgesa, da motiva dvojnic in njunega zrcaljenja, s katerim sta se veliko bolje znašla recimo Hitchcock v Vrtoglavici (1958) in v Personi (1965), sploh ne omenjam. V tem pogledu sta v sodobnem ameriškem filmu veliko boljša Siegel in Scott McGehee, zato toplo priporočam njun prvenec Suture (1993), malo opažen, a odbit, srhljiv in duhovit triler o poigravanju z
identiteto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani