nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Čučnikove pesmi so tako predvsem odprte in prepustne, vanje prehaja marsikaj, od vsakdanjih opravil do pogovorov o nesmrtnosti, od vrat na Gosposki do šabata v New, od ganljivih starih pisem do falusa, ki se kar sam ljubi z njo ... Prvi filter, ki svet prepušča v besede, je seveda ritem, drugi filozofska refleksija, vseskozi blaga in »spontana«, z emocijami podložena misel o vsem, kar se je dotakne. je pesnik, ki si pusti, da mu svet - na poteh, na katerih ga ujame - pride čisto blizu, in »trenutki bližine« je nemara sintagma, ki v njegovih pesmih evocira dvoje: trenutnost (včasih celo s potrebo po definiciji ure, minute, sekunde prebujenega občutja in morda tudi nastanka pesmi) in bližino, razumevajoče dobrohotno, nikdar nasilno, na trenutke začudujoče zrelo in modro, na trenutke spet erotično zmuzljivo, bežno, neposredno; in »s prsti na ustnicah« nas neizogibno doseže njen glas. B. L.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani