nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ikonografsko območje razstavljene grafike se razprostira od nekaterih klasičnih, v zgodovini likovne umetnosti stalno ponavljajočih se tem (krajina, tihožitje, figuralika, prizori, posneti po literarnih predlogah) do bolj ali manj abstraktnih motivov. Z izrazito modernimi slogovnimi potezami zaznamovane »večne« motive kot na primer ženski akt (Giuseppe Aimone, 1972 in 1978) ali podobe likov iz svetovne književnosti ( Kihot, Carlo Mo, 1986; Desdemona, Giuseppe Santomaso, 1976) dopolnjujejo krajine, kakršne v zgodovini italijanske grafike srečujemo vse od 17. stoletja dalje. Nedvomno so na italijansko krajino s podobnimi očmi kot Stephano Della (1610-1664) ali Giovanni Benedetto Castiglione (1610-1665) gledali tudi nekateri grafiki sedemdesetih let dvajsetega stoletja: Renzo Baison je grafično iglo vodil na presenetljivo podoben način kot nekateri klasiki italijanskega seicenta (dve jedkani Krajini, obe 1976).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani