nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Proslava, ki naj bi bila vrhunec sezone, je pokazala, da Slovenski komorni zbor (preizkusil se je z izvedbo oratorija Jefte Giacoma Carissimija) nikakor ne izplove iz povprečja, da je bila »inavguracija« novih orgel skrajno ponesrečena, pa tudi, da se je programska vsebina v resnici naslanjala na tuja dela, kot da ne spravimo skupaj enega samega večera, ki bi s ponosom razložil slavnostnemu občinstvu in svetu, da Slovenija ni tako majhna in po svoji muziki neznatna, kot bi jo nekateri radi videli.
Programska polomija se je nadaljevala čez nekaj dni (13. januarja) na, ko je orkester Slovenske filharmonije popolnoma obšel slovensko ustvarjalnost in tako »praktično« pokazal, da ne služi svojemu ustanovitvenemu namenu, da se (pred evropsko javnostjo!) sramuje svojih začetkov in s tem tudi svojih ustanovnih članov. Na ljubljanski slavnostni akademiji niso za častnega člana izbrali nobenega skladatelja!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani