nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Po dveh uvodnih komedijah je sledil »spust« na vrhunec sezone, Cavazzovo postavitev McDonaghovega Samotnega zahoda, in sklep s Kopitovo »amerikano« Pot do Nirvane, ki v sporočilnem smislu ne pove kaj bistveno novega (kot je pokazala že Ločitev v Celju, nima sreče pri izbiri predlog za uprizarjanje).
Značilno, so bile paralele Samotnega zahoda z »nespravljenim« slovenskim okoljem režirane brez eksplicitnega opredeljevanja, interpretacijsko odprto - takšen pristop pa prevladuje v današnji gledališki sliki na Slovenskem: gre za dialektiko relativnega zatišja in izogibanja odprti konfrontaciji. Refleksija družbene vloge gledališča in družbena subverzivnost sta redki, tudi pri vprašanjih, kjer bi umetnost s svojim glasom mogla kaj doseči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani