nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Po besedah avtorice spremne besede gre v njih za »premišljen, pretehtan, raziskujoč, roteč dialog med človekom in najvišjim bitjem, med minljivim človekom in večnim, med neustavljivo minljivostjo in neznanskim prostorjem večnosti«. Formalno so Kaltnekarjevi spevi napisani v ritmizirani prozi, s pogostimi inverzijami, njihova temeljna drža je nagovor drugega (Gospoda), v njih pa se izmenjujejo retorična vprašanja o usodnih rečeh življenja in poskusi odgovorov nanje. Zbirko uvaja izvorna nevednost, ponazorjena s Sokratovo znamenito maksimo in prvima verzoma »Moja misel je kot ptica, mnoge je razdalje preletela, bedna / žalostna popotnica, iskanj in beganj mojih spremljevalka«, zaključuje pa jo »ista«, čeprav po opravljenih iskanjih že mnogo bolj izkušena »nevednost«: »Nekoč, na samem koncu bom spoznal resnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani