nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Seveda so s temi »iniciacijami« presvetljeni tudi Hristićevi imenitni eseji in kritike, zmeraj strogi v racionalnem diskurzu, a hkrati izpovedovani z ljubeznivim, pogostoma tudi ironičnim odskokom in v briljantnih stilemih. Mirno je mogoče zapisati: srbska esejistika in kritika nista - ob razmeroma velikem številu veščih tovrstnih avtorjev teh (para)literarnih žanrov - imeli tako svetovljanskega in duhovitega mojstra, kakršen je bil.
Slednjič v spomin na nepozabnega Vavo še tole: dolga leta in desetletja, odkar smo ga poznali, se z njim sproščeno pogovarjali, gledali in presojali gledališke predstave, ki pomenijo svet, prebirali njegove navdihnjene knjige (in velikokrat obujali spomine na njemu in nam tako ljubo smučarijo) - je bil zmeraj pozorni spremljevalec ne samo slovenskega gledališča, marveč velik spoštovalec slovenske omike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani