nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Kljub smiselni zgostitvi gostega, mestoma naivno pisanega dramskega materiala (dramaturg je bil) pride do paradoksa: uprizoritev namreč teče kot podmazan in zgodbeno razviden stroj, a hkrati mehansko, v ritmu verbalistične monotonije, ki se preliva od ene do druge replike suho, brez temperamentnega preskoka navzgor - v tem tonu zveni »arhetipska« vloga hegemona v orlovski asketski podobi Potiska. S tem dobršen del dramatičnosti poide in spor s Pravdačem (), edinim, ki seže do potrebe po »italijanizaciji« družbe, je bolj stvar forme in retorike. »Retoričnost« gledališkega izkupička je zaščitni znak uprizoritve, ki je izvedena formalno korektno, a v (nevidnem) podčrtovanju poant komaj kaj svedrasto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani