nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Po eni strani Mama spominja na najboljše filme Bigasa Lune (Pršut, pršut, 1992), po drugi na Truffautovega Julesa in Jima (1962), s ščepcem ojdipovske in macbethovske ikonografije, ki se razpenja med tremi glavnimi protagonisti, adolescentnima prijateljema Juliom (Gael García Bernal) in Tenochom ( Luna), ter precej starejšo (Maribel Verdu), sopotnico na poti do fantomske plaže Božja usta, ter njuno seksualno tutorko in diplomatsko spretno, arbitrarno razsodnico. Cuarónova Mama je sproščena paralelka med spoloma in generacijama, film sočnega jezika in izmikanja moralnim dilemam, nižjeproračunska romantična komedija ohlapne strukture, sicer pa lep primer živega, organskega filma, ki se ne boji združevati »profanih« idej spolnega osvobajanja in »resnega« komentarja mehiške socialne realnosti. Skratka, klasičen všečen film, ki premore dovolj poguma za trpek epilog in zaključno moralno zrelost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani