nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
od prve do zadnje strani tega romana samo daje, plačuje, ničesar ne dobi od drugega, saj drug drugega dandanes ne zanimamo, kar pa pomeni, da smo neskončno osamljeni in prazni.
V romanu se zanimivo prepletata minuli in sedanji čas.
To je ponovno ena od tez romana: preteklost je imanentni del sedanjosti, sedanjosti brez preteklosti ni, še več; vse, kar doživljamo, je že del preteklosti, vse moje življenje je v resnici samo spomin na življenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani