nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ko me je pred časom nekdanji kolega prijazno povabil v svet urada za jezik, sem mu odgovorila nekako tako, da je najino razumevanje vloge in delovanja jezika, skratka najin jezikovni nazor tako različen, da sodelovanje ne more biti uspešno - sedaj pa dodajam, kljub skupnemu cilju po svojih skromnih močeh prispevati k samoumevnosti bivanja v svojem lastnem jeziku. Tudi odgovor me je prepričal, da z nekdanjim kolegom trdno ostajava vsak v svojem svetu. Naj to utemeljim samo z eno izjavo iz odgovora: dr. mi zameri, ker urad za jezik povezujem samo z »uravnavanjem jezikovnega vedenja na zaupanju v prepoved in kazen«, zamolčim pa »celo vrsto izrazito nerepresivnih nalog jezikovnega urada«, npr. da »izreka javne pohvale fizičnim in pravnim osebam za zavzeto jezikovnokulturno delovanje««. Dr. ne razume oz. noče razumeti bistva: kar sem želela povedati, izhaja iz dejstva, da se jezikovnega vedenja niti na ravni izbire jezike - po mojem temeljnega problema tega trenutka - kaj šele na ravni
jezikovne kultiviranosti ne da uresničevati s preprostim kaznovanjem ali njegovo zrcalno podobo - nagrajevanjem, saj oboje žali zrelo človekovo osebnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani