nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
je ob prihodu na prizorišče, na sedež v krogu skupine za samopomoč, previdna, nato pa (v pripovedovanju zgod iz »centrifuge svojga lajfa« in izlivanju začudenosti nad nerazumevanjem, ki bi zanikano v njej obdelalo terapevtsko) vse bolj zgovorna in ognjevita.
Učinek njenega, izgubljenega na križišču spolnih identitet, je monološki direktni nagovor, ki se gledalcu ne boji gledati v oči, ob čemer so ji v pomoč dialoške iztočnice, ki jih posreduje na trak posneti glas terapevta (, tudi svetovalec za jezik). V njej je ravno prav slišna doza gneva in radoživega uporništva, ki še verjame, da je svet mogoče utiriti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani